ponedeljek, 17. marec 2014

performansi branj skupine umetnikov


JAVNA BRANJA 15 PROTI BODEČI ŽICI NA MEJI

Kdaj: sreda, 25.11.2015 ob 18h

Bralci: Andreja Džakušič, Saška Rakef, Simon Macuh, Zoran Srdić Janežič, Saška Gruden, Petra Kapš, Franc Purg

na različnih lokacijah: v Ljubljani, Celju, Londonu in Mariboru

S tokratnimi Javnimi branji izražamo skrb in nestrinjanje s postavljanjem bodeče žice na mejah Slovenije. Kajti vsaka žica in vsak zid, ki ga postavimo, nas ne ograjuje le pred zunanjimi „sovražniki“ temveč pred nami samimi in je odraz mej, ki jih imamo v sebi! Zato smo za to, da se osvobodimo mej v nas in nehamo s postavljanjem žic z britvicami, ki ne le poškodujejo človekovo življenje temveč lahko umorijo žival. Meje, kot vemo že iz zgodovine, nikdar niso zaustavile nasilja, trpljenja, bolečine temveč so jih ustvarjale, kar smo na koncu občutili vedno vsi - tisti, ki je žico/ograjo postavil in tisti, ki je bil žrtev. Danes se z bridkostjo, vsako leto spomnimo na bodečo žico okoli okupirane Ljubljane, ki je takrat pomenila omejevanje svobode. Komu omejujemo svobodo danes? Koga branimo ali se varujemo pred kom? V prvi vrsti bi se morali zavarovati pred lastnimi omejitvami, pred mejami v svojih glavah in se osvoboditi tiranije kapitala, hologramov potrošništva ter nehati sodelovati v igrarijah egoističnih elit, ki obljubljajo navidezno blagostanje.
O teh temah in vprašanjih bomo tokrat razmišljali skozi sinhornizirana prebiranja del avtorjev, ki so angažirano izražali misli o dogajanjih v družbi – pa naj bo to Fran Milčinski, ki skozi jezik humorja opisuje slovensko družbo, F. S. Finžgar, ki se podaja v zgodovinska ozadja ali tuji avtorji (Krell, Miller), ki kritično orisujejo razmere v človeku in zunaj njega.

BRALI BOMO: 

Saška Rakef
KAJ: Arthur Miller: Lov na čarovnice
KJE: ob Poti spominov in prijateljstva, Brdo, Ljubljana

Simon Macuh
KAJ: F. S. Finžgar: Pod svobodnim soncem
KJE: na gozdni meji, kjer se razidejo svobodna ter ujeta bitja in kjer tudi rastline nehajo rasti prosto

Zoran Srdić Janežič:
KAJ: Alan Krell, THE DEVIL'S ROPE: A Cultural History of Barbed Wire
KJE: ob Poti spominov in prijateljstva, Brdo, Ljubljana

Franc Purg
KAJ: Quran
KJE: Suleymaniye Mosque - Kingsland Rd - London

Saška Gruden
KAJ: Fran Milčinski, Butalci
KJE: mejni prehod Šentilj

Andreja Džakušič
KAJ:
KJE: na gozdni meji, kjer se razidejo svobodna ter ujeta bitja in kjer tudi rastline nehajo rasti prosto

Petra Kapš
KAJ:
KJE: na mejnem prehodu Šentilj

 

JAVNA BRANJA 14 V PODPORO STAVKAJOČEMU



Kdaj: torek: 13.10.2015 od 17h do 18h
Bralci: Jasmina Založnik, Saška Rakef, Petra Kapš, Andreja Džakušič, Zoran Srdič Janežić, Saška Gruden

Kje: na različnih lokacijah - Maribor, Celje, Ljubljana, Sežana,

14. Javno branje je vzpodbudila gladovna stavka Mihe Turšiča. Bralci se z aktom časovno usklajenega branja relevantih besedil na različnih konkretnih in virtualnih lokacijah  pridružujemo gladujočemu in s tem opozarjamo na nevzdržne pogoje delovanja in življenja umetnic in umetnikov.
Kot enega osrednjih literanih poudarkov tokratnega performansa smo izbrali dela pesnika Srečka Kosovela, ki je v svoji eruptivni energiji bil med drugim kritičen do slovenske kulture, ki se je "umaknila iz javnosti z mrtvim protestom v duši." Zato se, znova z njegovimi besedami, zavzemamo za: »zmago resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem in pravičnosti v socialnem življenju«.

bralci: 

Petra Kapš
Srečko Kosovel in Pier Paolo Pasolini ter nekaj fragmentov OR poiesis
v živo na live radio stream: http://radio.aporee.org

Andreja Džakušič
Srečko Kosovel, Pravica: mladi verujejo vate
Celje, odprti javni prostor

Jasmina Založnik
Marina Gržinić, Šefik Tatlić: Necropolitics, Racializatiin and Global Capitalism
Aberdeen, odprti javni prostor

Saška Rakef
Srečko Kosovel: Zbrana dela
Ljubljana, odprti javni prostor

Zoran Srdič Janežić
iz Turšičevega obtoževanja: https://jaccusesite.wordpress.com/
pri prijateljih

Saška Aleksandra Gruden
Srečko Kosovel: Integrali
Kosovelov dom Sežana, Sežana

 

JAVNA BRANJA 13

Kdo: Andreja Džakušič, Petra Kapš, Aleksandra Saška Gruden, Jasmina Založnik, Saška Rakef, Zoran Srdič Janežič, Simon Macuh, Franc Purg

Kdaj:  v petek, 13. 6. 2014, od 17.00 do 18.00

Kaj: skupina, tokrat osmih, umetnikov nadaljujemo z enournimi javnimi performansi branja v nekaj mestih po Sloveniji in v tujini (MB, LJ, CE,USA). To je že trinajsti poskus, za katerega upamo, da se bo nadaljeval in pritegnil še nove bralce. V svoj govorni performans želimo vsak po svojem izboru vključiti tako formo izvedbe kot vsebino, ki jo predstavljajo individualno odbrani teksti, ki se na nek način povezujejo s to formo. Naš namen je nekomercialen.

bralka: ANDREJA DŽAKUŠIČ
tekst: Masanobu Fukuoka: Revolucija ene slamice, Zbirka PermaKultura, Založba Porezen, 2014
kraj: center Celja

bralka:PETRA KAPŠ
tekst: Prisluškovanje Evridiki 13
          Pier Paolo Pasolini, Realnost, izbrana poezija, LUD Šerpa
kraj: Celje, center, in fragmentirani zvočni vstopi v živo preko telefona v radio aporee, poslušajte tukaj: http://radio.aporee.org/

bralka: ALEKSANDRA SAŠKA GRUDEN
tekst: Bojana Kunst: Umetnik na delu; Zbirka TRANSformacije
kraj: na Zvezdi, center Celja

bralka: JASMINA ZALOŽNIK
tekst: Dolg in odgovornost / So si paralelni svetovi podobni, avtorsko besedilo
kraj: New York, Brooklyn (Williamsburg)

bralka: SAŠKA RAKEF
tekst: Dolg in odgovornost / So si paralelni svetovi podobni, avtorsko besedilo
kraj: New York, Brooklyn (Williamsburg)

bralec: ZORAN SRDIČ JANEŽIČ
tekst:Tomaž Brejc: Guernica, Ljubljana 1988
kraj: Ljubljana

bralec: SIMON MACUH
tekst: nekaj grozljivo vznemirljivega, ker je na dan branja petek 13.
kraj:Celje, na najbolj skritem kotičku v mestu

bralec: FRANC PURG
tekst: The Vital Coincidence, zbirka 19 esejev, 19. avtorjev
kraj: London Fields Park


JAVNA BRANJA 12

Kdo: Andreja Džakušič, Petra Kapš, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdič Janežič, Simon Macuh, Franc Purg

Kdaj: v petek, 21. 3. 2014, od 17.00 do 18.00

Kaj: Skupina (tokrat šestih) umetnikov smo se odločili, da nadaljujemo z enournimi performansi branja v nekaj mestih po Sloveniji in v tujini (MB, LJ, CE, Atlanta-USA). To je že dvanajsti poskus, za katerega upamo, da se bo nadaljeval in pritegnil še nove bralce. V svoj govorni performans želimo vsak po svojem izboru vključiti tako formo izvedbe kot vsebino, ki jo predstavljajo individualno odbrani teksti, ki se na nek način povezujejo s to formo. Naš namen je nekomercialen.

bralka: ANDREJA DŽAKUŠIČ
tekst: Marko Pogačnik: Draga Zemlja, kako ti gre in Skrivno življenje Zemlje
lokacija branja: KAMERA 2: Sotočje Savinja - Z. Ložnica (Špica)
http://webcam.netsi.si/

bralka:PETRA KAPŠ
tekst: Za Prisluškovanje Evridiki 12 bom izvedla trinajsto variacijo ”listkovnega romana premen”. V izzven enakonočja letošnje pomladi bom, kot običajno, iz rdeče škatle izvlekala listke z besednimi fragmenti, jim številčila zaporedje in brala.
lokacija branja:v gaju topolov, kjer se majhno jezerce ob kanalu steka v staro strugo reke Drave, vzdolž Prečrpavališča Melje na obrobju Maribora

bralka: ALEKSANDRA SAŠKA GRUDEN
tekst: Bojan Sedmak: Tisto, Piramida, 2012
prostor: ZOO, Ljubljana
http://www.worldincams.com/europe/slovenia/slovenia-ljubljana-zoo-ljubljana.html
"Zakaj sem se odločila za branje?"
... je zanimivo...je navdihujoče...

bralec: ZORAN SRDIČ JANEŽIČ
tekst: Henryk Jurkowski: Povijest europskoga lutkarstva: Dvadeseto stoljeće. Dio II, Međunarodni centar za usluge u kulturi, MCUK, 2007
prostor: pri Lutkovnem gledališču Ljubljana, Krekov trg 2

bralec: SIMON MACUH
tekst: George Orwell: 1984
lokacija branja:  Ob ljubljanska severni obvoznici na odseku Koseze - Dravlje
Branje bo mogoče v sliki spremljati preko nadzornih kamer DARS-a:
http://vreme.space.si/cestne_kamere.php?id=210
http://vreme.space.si/cestne_kamere.php?id=96
http://vreme.space.si/cestne_kamere.php?id=200
"Zakaj sem se odločil za branje?"
Zato, da prevprašam mehanizem kontrole in regulacije.
Če bi danes pisali Biblijo, bi bil opresivni nadzor, ki služi utrjevanju pozicij moči, eden izmed sedmih grehov.

bralec: FRANC PURG
tekst: Claire Bishop: Artificial Hell
lokacija: midtown, Atlanta, USA

 

JAVNA BRANJA 11

Kdaj: sreda, 18.12.2013 ob 19.30
Kje: Citycenter Celje Mariborska cesta 100 3000 Celje, Celje, City nakupovanlni center

skupinski javni performans, tokrat šestih umetnikov se bo že enajstič zgodil na več lokacijah: v Mariboru, Celju, Ljubljani in Londonu.

performans JAVNA BRANJA, ki ga že tretje leto izvaja skupina umetnikov, se bo tokrat zgodil enajstič. Praznični mesec, kot je december je lahko čas, ko se spomnimo na pomen praznikov. Tokratno skupno branje, ki se bo zgodilo v štirih mestih hkrati in bo trajalo, eno uro, se bo v večji meri skušalo približati prazničnemu razpoloženju, vendar iz povsem svojega vidika: Andreja Džakušiš bo prebirala Strategije in taktike, I.Zabela, Petra Kapš bo nadaljevala serijo Prisluškovanje Evridiki, Saška Gruden bo prebirala iz knjige Praznovanja na Slovenskem in po svetu, D.Ovseca, Franc Purg, bo prebiral iz svoje Artist book, Simona Macuha so pritegnili priročniki Naredi sam za domače mojstre, Zorana Srdiča pa znanstvena monografija Hvalnica ljubezni.

 

JAVNA BRANJA 10

PETEK, 07. 06 2013
Trava, vrabec in bencin

19:00 Jasmina Založnik, Zoran Srdić Janežič, Andreja Džakušič, Iva Tratnik, Aleksandra Gruden, Petra Kapš, Simon Macuh: Javna branja 10, skupinski performans, različne lokacije
JAVNA BRANJA 10
skupinski performans

petek, 7. 6. 2013 ob 19h
različne lokacije v Ljubljani

SIMON MACUH:

KAJ: Ptički brez gnezda Fran Milčinski (Prešernova družba, Ljubljana 1975)
KJE: dvorišče tovarne Rog, Trubarjeva, Ljubljana
ZAKAJ:  Za mesto branja sem si izbral dvorišče tovarne Rog, ki dejansko predstavlja pribežališče tako za ljudi kot za to, kar ti ljudje tam delajo. To povezujem tudi z lastno izkušnjo, ko sem sam večkrat prenočil v katerem od prostorov, ko sem za kak dan več ostal v Ljubljani in sem tako rešil vprašanje prenočišča. Hkrati želim opozoriti na dejstvo, da bo tovrstna gostoljubnost za vse trenutne ustvarjalce, naseljevalce in obiskovalce po ureditvi Roga v center umetnosti spremenila. Ne za vse ugodno. 


ANDREJA DŽAKUŠIČ:

KAJ: izbrani prispevki iz knjige KAM plovemo?: premisleki o izhodu iz krize, zbirka AKTIVNI DRŽAVLJANI, Založba Sanje, 2013
KJE: izbrala bom lokacijo glede na trenutno situacijo v mestu z ostalimi bralci
ZAKAJ: brez komentarja

ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ:

KAJ: Umetnik na delu, Bojana Kunst, (MASKA, Ljubljana 2013)
KJE: pred Rogom na Trubarjevi, Ljubljana
ZAKAJ: Knjiga Umetnik na delu Bojane Kunst obrača na glavo neoliberalno perspektivo in zato prihaja ob pravem času, v času varčevalnih ukrepov. Pri tem si pomaga zlasti z argumentom, da umetnosti ni več treba dokazovati, da je družbeno pomembna in koristna dejavnost, saj bi se s tem zaprla v znotrajsistemsko kapitalistično (in populistično) proizvodnjo vrednosti, temveč mora znova poiskati svojo materialno bazo in zasesti natanko tiste abstrakcije, ki zagotavljajo ohranitev sistema in reprodukcijo kapitala. Knjiga bi rada spomnila umetnost, ki je zadnjih nekaj desetletij nenehno tematizirala in vadila politiko, da je pozabila na svojo moč povezovanja zmožnosti abstraktnega (mišljenja) z dejanskimi abstrakcijami (vrednostjo, kapitalom, produktivnostjo, denarjem, blagom, časom itn.). (iz obvestila za javnost zavoda Maska)
 

JASMINA ZALOŽNIK: 
KAJ: Depression - a public feeling, Ann Cvetkovich
KJE: na modrih klopeh pred/za RTV-jem, Ljubljana
ZAKAJ: Zakaj depresija? Ker je blizu. Morda preblizu. Ker je blizu tudi mnogim drugim. Ali tudi njim preblizu.
 

PETRA KAPŠ:
KAJ: Karl Liebknecht 11, Berlin. Sedeča ob oknu, na belem stolu, Petra Kapš
KJE: prehod za pešce, med Slovensko, Čopovo in Cankarjevo cesto, med pošto in Namo, Ljubljana
ZAKAJ: Osemnajst ubesedenih zrenj na berlinski Aleksanderplatz, ki sem jih pisala med 17. in 22. majem 2013, brala z istega okna 26. in 27. maja, pretipkavala na več metrski trak papirja med 31. majem in 7. junijem bom za Prisluškovanje Evridiki 10 brala v osredju Ljubljane, ob robu prehoda za pešce.Izrekanje bo prispevalo variacijo na temo tišine.

SAŠKA GRUDEN:

KAJ: Življenje v času konca, Slavoj Žižek (Cankarjeva založba, Ljubljana 2012)
KJE: pred Državnim zborom, Šubičeva 4, Ljubljana
ZAKAJ: na prejšnjih JAVNIH BRANJIH  sem že izbrala Žižkovo knjigo, ki mi je ponudila veliko za razmišljati. Teme o katerih piše so tako aktualne, da se mi zdi najboljši prostor za branje prav pred stavbo Državnega zbora.

IVA TRATNIK:

KAJ pesnitev iz Izreka Piera Paola Passolinija in/ali iz I-Chinga, knjige premen.
KJE na strehi Roga, ali na obrežju Ljubljanice  

JAVNA BRANJA 9

sobota, 20.4.2013 ob 12.00

Grajski trg, Maribor (Dnevi knjige v Mariboru), London

Skupina umetnikov se je odločila, da priredi enourni performans branja na različnih lokacijah po Sloveniji in v tujini. Tokrat je to že deveto skupno JAVNO BRANJE, ki se vključuje v prireditev DNEVI KNJIGE V MARIBORU.

Deveto skupno JAVNO BRANJE je ponovno usmerjeno k namenu, da z osebnim in tudi kritično naravnanim premislekom, javnosti preko branja tekstov domačih avtorjev umetniki podajo razmisleke in poglede na trenutne situacije v družbi.

Performans JAVNA BRANJA je svojo prvo izvedbo doživel 16. septembra in drugo 30. oktobra 2011.V govorno, bralni performans vsak po svojem izboru vključuje tako formo izvedbe kot vsebino, ki jo zastopajo individualno izbrana, natisnjena besedila.

Posebnost devetega JAVNEGA BRANJA je, da se performans priključuje prireditvi DNEVI KNJIGE V MARIBORU in bo zato več umetnikov skupaj bralo na knjižnem sejmu na Grajskem tegu v Mariboru, v soboto, 20. aprila od 12. do 13. ure.

Teksti, ki jih bodo brali bodo naključno in po premisleku izbrani na licu mesta v dogovoru z vodjem posamezne stojnice:

Zoran Srdić Janežič, stojnice knjižnega sejma, Maribor

Andreja Džakušič, kjerkoli

Franc Purg, iz Žižkovega intervjuja za sobotno Delo, o globalnem dolgu. London

Jasmina Založnik, stojnice knjižnega sejma, Maribor

Petra Kapš, Prisluškovanje Evridiki 9, neznano (ne)kje

Simon Macuh, stojnice knjižnega sejma, Maribor

Saška Gruden, stojnice knjižnega sejma, Maribor

JAVNA BRANJA 8

petek, 8.2.2013 ob 18.00

Galerija sodobne umetnosti Celje

Skupinski peformans Javna branja se bo zgodil že osmič! Umetniki bodo brali na kulturni praznik, hkrati, eno uro, na več javnih mestih doma in v tujini. Z izbranimi teksti bodo skušali podati lasten, s kritično mislijo obarvan pogled na aktualno stanje.

Tokratno skupinsko Javno branje, ki bo prepojeno z mislijo, na trenutno dogajanje v političnem, gospodarskem in družbenem življenju, bo na eni strani posvečeno kulturnemu prazniku, obenem pa razstavi Andreje Džakušič v Galeriji sodobnih umetnosti v Celju. Zato bo več umetnikov bralo v galeriji in v Salonu likovnih umetnosti v Celju. En umetnik bo bral v Mariboru, v novem prostoru na Glavnem trgu, en pa bo bral v Londonu. S temami: vrtičkanje, kuha, politična misel, poezija in filozofija, se bolj ali manj neposredno dotikajo situacij tukaj in zdaj:

Andreja Džakušič
Kaj: Jean Giono Mož, ki je sadil drevesa, založništvo Abram in priročniki o sajenju
Kje: Likovni salon Celje, Celje
Komentar:...kjer bo medtem potekala delavnica za družine in posameznike KOMPOSTIRANJE / RECIKLIRANJE / RAST.

Jasmina Založnik
Kaj: Dušan Jovanovič Nisem (2011); Študentska založba
Kje: galerija sodobne umetnosti Celje; Celje
Komentar: prav tak kot pri Simonu in Zoranu: Vsaka podobnost s trenutno slovensko politično stvarnostjo je zgolj naključna.

Saška Rakef
Kaj: brala bom Ustavo. Ali pa Poročilo komisije za preprečevanje korupcije. Ali pa Pessoa: Mornar. Ali pa to troje izmenično.
Kje: Galerija sodobne umetnosti Celje; razstava Andreje Džakušič
Komentar: Naj petkov večer preživim v igri s svojimi otroki? Ali v bitki za svoje otroke? Sprašujem se o omejenosti. Časa. Sprašujem se o koristnosti. Časa. In njegovega vlaganja.

Petra Kapš:
Kaj: Fragmenti predsokratikov. Knjiga 1. Knjiga 2. Knjiga 3. Ljubljana: Študentska založba, 2012 (Knjižna zbirka Koda) in fragmenti "listkovnega romana premen"
Kje: sred Visečih vrtov Andreje Džakušič v Likovnem salonu Celje
Komentar: Po izvlekanju lističev "listkovnega romana" in njegovem branju ob zadnjem decembrskem enakonočju bom Prisluškovanje Evridiki 8 uresničila v istem, čudovitem in rodovitnem vrtu, tokrat s prisluškovanjem poetičnemu v vzbrstenih besedah.

Aleksandra Saška Gruden:
Kaj: različni slovenski avtorji, komentarji o političnem-gospodarskem-socialnem stanju v državi Sloveniji; dnevno časopisje.
Kje: galerija sodobne umetnosti Celje; Celje
Komentar: Vsaka povezava s trenutno politično stvarnostjo v Sloveniji je namerna.

Simon Macuh
Kaj: Felicita Kalinšek: Slovenska kuharica - osemnajsta, posodobljena in na novo dopolnjena izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1980
Kje: Galerija sodobne umetnosti Celje; razstava Andreje Džakušič
Komentar: Vsaka podobnost s trenutno slovensko politično stvarnostjo je zgolj naključna.

Franc Purg
Kaj: The Comunist Manifesto; na knjižico, ki jo uporabljam v zadnjem času, bom natrosil jederca slovenskih orehov, nekaj jih še imam, da bi prišle divje živali in pojedle! Zraven bi stal in bral spet isti tekst The C. Manifesto za živali in mimoidoče sprehajalce.
Kje: Haggerston park, wild erea, London
Komentar: 1.1. letos sem bral The Comunist Manifesto za eno ptico, ki mi je sledila v puščavi Negev. Potem sva si delila sendvič.

Miha (son:DA)
Kaj: Antonio Negri, Vrnitev(Biopolitičen besednjak); KODA, Študentska založba, Ljubljana
Kje: GT22, Glavni trg 22, Maribor
Komentar ali naslov: "GT1+Gt22=8.2RULZ" oziroma "Lekcija-X transnacionalne gverilske umetniške šole"

Zoran Srdić Janežič
Kaj: Marija Remec; Domača kuha: tri sto pet in petdeset preizkušenih navodil za današnji čas, Družba Sv. Mohorja v Ljubljani, 1942 - XX
Kje:Galerija sodobne umetnosti Celje; razstava Andreje Džakušič,
Komentar: Vsaka povezava s trenutno politično stvarnostjo je zgolj naključna.
sobota,

JAVNA BRANJA 7

vnesti

JAVNA BRANJA 6

Kdaj: torek, 27.11.2012 ob 17.00

Skupina sedmih umetnikov nadaljuje s performativnimi javnimi branji. Tokrat je to že sedmo skupno branje, v katerem preko prebiranja teksta priznanega avtorja podajajo svoje poglede na trenutno situacijo v družbi.
Skupina sedmih umetnikov nadaljuje z javnimi branji. Tokrat je to že šesto skupno branje, ki so se ga odločili izvajati z namenom, da z osebnim in tudi kritično naravnanim pristopom izberejo tekste avtorjev, ki označujo njihove poglede na trenutne situacije v družbi.
Vsak posamezen bralec je izbral svojo lokacijo branja. Tokrat so to Maribor (Miha Horvat; son:DA), Ljubljana (Petra Kapš, Aleksandra Saška Gruden in Zoran Srdič), Celje (Andreja Džakušič in Simon Macuh) ter London (Franc Purg). Skupaj so določili uro (17.00), ko začnejo brati, vsak na svojem mestu. Nato eno uro istočasno na glas berejo izbrane tekste. Mimoidoči, naključni in namenski obiskovalci lahko v tem času poslušajo besedila klasikov slovenske literature (Srečko Kosovel), političnih izjav (Komunistični manifest), psiholoških razprav (Sigmund Freud) ali ki jih morda sami še niso prebrali, morda pa jih sedaj napeljejo na razmišljanja o družbi in primerjave z dogajanjem v aktualnem času in prostoru.

PETRA KAPŠ
lokacija: stopnišče Narodne in Univerzitetne knjižnice v Ljubljani
tekst: pesmi, fragmenti predavanj in pisma Srečka Kosovela ter lastna besedila
zakaj sem se odločila za ta tekst?
Tokrat je lokacija branja smiselno določila izbor besedil. Brati, stopajoč navzgor in navzdol po kamnitih stopnicah, obljublja vzneseno zvočno izkušnjo.

MIHA SON:DA
okacija: na Glavnem trgu 22 v začasnem umetniškem laboratoriju lessno-a-2, v Mariboru
tekst:
zakaj sem se odločil za ta tekst?

ANDREJA DŽAKUŠIČ
lokacija: prehod za pešce na križišču Cankarjeve in Stanetove ulice v Celju
tekst: Srečko Kosovel: # PRAVICA
zakaj sem se odločila za ta tekst?:
»Človek je poslanec celote. Kar čuti, da mora napraviti, mora napraviti za celoto.«

SIMON MACUH
lokacija: na križišču Cankrajeve in Stantetove ulice v Celju
tekst: Srečko Kosovel: # PRAVICA
zakaj sem se odločil za ta tekst?

Tokratno branje jemljem kot kompliment branju Andreje Džakušič. Postavil se bom na drugo stran istega prehoda za pešce na križišču Cankrajeve in Stantetove ulice v Celju. Vsebinski izbor prav tako narekuje Andrejina odločitev za zbirko #PRAVICA, kjer so zbrane viharne in vizionarske pesmi Srečka Kosovela. Moj izbor bodo njegove lirične pesmi iz raznih pesniških zbirk. Zakaj pa tako, kajti vsak upor ima romantično in utopično vizijo, zato bom bral od Srečka Kosovela tisto drugo poezijo, ki je pravzaprav enaka prvi.

FRANC PURG
lokacija: Haggerston Park, wild area, London.
Tam živi veliko veveric, ki pridejo do tebe, če sediš ali stojiš. Je pa tudi veliko sprehajalcev, ki ljubijo neokrnjeno naravo.
tekst: The Communist Manifesto , (org. Manifesto of the Communist Party )
zakaj sem se odločil za ta tekst?
Zaradi ponovne aktualnosti teksta.

ALEKSANDRA SAŠKA GRUDEN
lokacija: lokal v podhodu Cankarjevega doma v Ljubljani
tekst: SVETO PISMO; Stara zaveza
zakaj sem se odločila za ta tekst?
najbolj brana in v največ jezikov prevedena knjiga (zbirka); se lahko učimo iz nje za danes? pred dnevi sem prespala noč v hotelu v Lendavi in ko sem pogledala v predal nočne omarice je bilo tam Sveto pismo...

ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ
lokacija: lokal v podhodu Cankarjevega doma v Ljubljani
tekst: Sigmund Freud: Izbrani spisi o družbi in religiji: Čredni gon - lahko nadaljujem v Množica in prahorda iz zbirke Analecta, Ljubljana 2007
zakaj sem se odločil za ta tekst?



JAVNA BRANJA 5

Kdaj: petek, 22. junija od 17.30 do 18.30

v sklopu festivala 13. VSTOP PROST
na Prešernovi ulici od zvezde do Zvezde v Celju in v Londonu

BEREJO: Andreja Džakušič, Petra Kapš, Aleksandra Saška Gruden, Simon Macuh, Franc Purg, Sara Heitlingeer

Skupinski perfromans JAVNA BRANJA je projekt, ki se je začel v letu 2011 kot branje na ulici, v katerem je sodelovalo pet avtorjev-bralcev kasneje pa so se pridružili še drugi. Projekt je odprte forme in vabi vse zainteresirane umetnike, da se pridružijo pri eno urnem branju v javnem prostoru v različnih krajih po Sloveniji in v tujini. Berejo se teksti domačih, razmišjujoče-kritičnih avtorjev ter lastni avtorski teksti.

-KRATEK CV
Uvarjalci na polju vizualnih in besednih umetnosti so uveljavljeni avtorji mlajše - srednje generacije, ki delujejo individualno na svojih področjih, doma in tudi v tujini. Pojavljajo se v javnosti kot priznani in prepoznavni umetniki.
Tokrat se branju pridružujeta avtorja, ki bosta brala v Londonu slovenski javnosti poznani umetnik Franc Purg in ustvarjalka Sara Heitlingeer.

PETRA KAPŠ
Petra Kapš *, knjižica -OR- DOTIK, listkovni roman (različica 3, 21. junij 2011, 8:04), v: -OR- premene umetnosti, Poetični nastavki korespondence z orakljem, Petra Kapš, Maribor; Zavod Celeia, Celje, 2010

(* in stavki avtorjev in knjig: Frances A. Yates, Alja Adam, Gilles Deleuze, Jorge Luis Borges, Eric L. Santner, Georges Perec, Pascal Quignard, Peter Sloterdijk, Michel Foucault, Clarissa Pinkola Estés, I ching ..., Mladen Dolar, Lie Zi)

ANDREJA DŽAKUŠIČ
Vasja Badalič: Za 100 evrov na mesec.
Proizvodni sistem globalnega kapitalizma, Ljubljana, Krtina, 2010.

SIMON MACUH
Vasja Badalič: Za 100 evrov na mesec.
Proizvodni sistem globalnega kapitalizma, Ljubljana, Krtina, 2010.

ALEKSANDRA SAŠKA GRUDEN
Dopisi za urade (dokumenti, ki sem jih pošiljala kot ugovore in prošnje na uradne institucije)

FRANC PURG in SARA HEITLINGEER


JAVNA BRANJA 4

Kdaj: sreda, 2. maj 2012 ob 17.00

Bralci: Andreja Džakušič, Petra Kapš, Jasmina Založnik, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdič Janežič, Simon Macuh

Skupina (zdaj šestih/petih) umetnikov smo se odločili, da priredimo enourni performans branja v nekaj mestih po Sloveniji in tujini (MB, LJ, CE, Hrvaška). Performans, ki je doživel svojo prvo različico 16. septembra 2011 sedaj nadaljujemo v četrti izdaji. V svoj govorni performans želimo vsak po svojem izboru vključiti tako formo izvedbe kot vsebino, ki jo predstavljajo individualno odbrani teksti, ki se na nek način povezujejo s to formo. Naš namen je nekomercialen.

KDAJ: vsi skupaj 2. maja 2012, ob 17.00

ANDREJA DŽAKUŠIČ
KJE: brala bom na enem od Kvarnerskih otokov
KAJ: Srečko Kosovel

SIMON MACUH:
v Celju, na platoju, kjer stojita skulpturi Jakoba Savinška: "Vojna in mir" ter "Fontana v belem" Franca Purga.
KAJ: Izbor formalističnih in konstruktivističnih tekstov: Roman Jakobson, Srečko Kosovel, Vladimir Majakovski ...

PETRA KAPŠ:
pod rdečim parasolom
KAJ: Srečko Kosovel in Sei Shonagon

JASMINA ZALOŽNIK:
v Ljubljani pri Cekinovem gradu
KAJ: dramski tekst Kdo je naslednji? (nastal ob predstavi Kdo je naslednji? režiserja Janeza Janša)

ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ:
v parku med CD in spomenikom Borisu Kidriču (Prešernova cesta, Ljubljana)
KAJ: Evropske krize in slovenski narod (str 72. - 109.) Boris Kidrič: zbrano delo, članki in razprave; 1958, Ljubljana


ALEKSANDRA SAŠKA GRUDEN:
pred Kidričevim spomenikom, na križišču Prešernove in Erjavčeve c. v Ljubljani
KAJ: Aleksandra Saška Gruden: Pismo vladi



JAVNA BRANJA 3
sreda, 8. februar 2012 ob 17:00 (do 18:00)

bralke in bralca:
Petra Kapš, Andreja Džakušič, Simon Macuh, Saška Rakef, Jasmina Založnik, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdič Janežič

lokacije:
Mladinska ulica 2, Maribor, stanovanje št. 2 // naključno // Šaranovičeva ulica 6b, Celje, stanovanje 1 // Brodarjev trg 15, Ljubljana // nekje v Italiji (na poti proti Slo.meji) // Cesta na Brdo 10, Ljubljana // ul. Janeza Pavla II. 5, 1000 Ljubljana

skype naslovi:
aleksandrasaska2 / simon.macuh / kaps.petra / andreja9991 / marica.rakef / berneker
.........................

Skupina umetnikov smo se odločili, da priredimo enourni performans branja na različnih lokacijah po Sloveniji (MB, LJ, CE), za tokratno uresničitev se razširjamo tudi v Italijo. Performans Javna branja je svojo prvo doživel 16. septembra 2011 in drugo 30. oktobra 2011. V govorno bralni performans vsak po svojem izboru vključujemo tako formo izvedbe kot vsebino, ki jo zastopajo individualno izbrana natisnjena besedila.

Posebnost tretjega branja je možnost vašega prisluškovanja s pomočjo skypa. Pokličite bodisi enega ali zaporedoma več skype naslovov bralk in bralcev.
........................

Podrobnejše predstavitve:

bralka: Petra Kapš
lokacija branja: Mladinska ulica 2, Maribor, stanovanje št. 2
skype: kaps.petra
tekst:
Tao G. Vrhovec Sambolec: . not master the boat are sea of you;
Borut Savski: Orakelj/Preročišče - časovna dimenzija; Simon Macuh: RRR
"Resnično, Resnično, zaRes - Kdaj velja tretja Resnica?", iz: -OR-
premene umetnosti, Poetični nastavki korespondence z orakljem, P.
Kapš, Maribor; Zavod Celeia, Celje, 2010, str. 21, 22-27, 62-67.

Najprej sem si predstavljala, da se odpeljem v Kranj, obiščem Prešernov gaj, ter tam, na lokaciji in ob dogovorjenem času, z obličjem, obrnjenim proti nagrobniku, glasno berem, naslavljajoč Franceta Prešerna ... Ampak Kranj se zdaj zdi tako daleč ... težko bi si privoščila pot, četudi je ekskluzivna priložnost kontekstu ustrezajočega praznovanja slovenskega kulturnega praznika vabljiva.

Glede na trenutne razmere bi imela še najmanj stroškov, če ob priliki ostanem kar "doma”. Tako bom za tokratno Prisluškovanje Evridiki (o)stala v svoji sobi. Predstava moje sobe, branja, rdečega vina in fig navsezadnje še lepše korespondira s praznikom – naj se praznovanje zgodi tam, kjer bralka ure in ure presedim ob ”oknu” ... Okno moje sobe se odpira v park. Sedaj, žal, skoznjo ne opazujem le mimoidočih in sanjam dreves, ampak mi pogled skoraj brutalno določa neonski napis ”To noč sem jo videl”, in tako bo, vedno isto, v času kulture v kraju njene evropske prestolnice. Soba je prostorna in sprejme kar nekaj poslušalcev. Okno, raz(od)prto na mestno promenado, pa bo radovednim omogočalo prisostvovanje dogodku tudi z javne strani – stoječ zunaj in prisluškujoč navznoter. Katero okno je pravo pa sedaj več ne bi smela biti zadrega.

++++++++++++

bralka: Andreja Džakušič
lokacija branja: naključna
skype: andreja9991
tekst:
V torbi bom imela dela Srečka Kosovela, od otroških del do izbranih družbeno kritičnih tematik, ki so danes v navezavi na kulturno situacijo in razmere nasploh znova aktualna.
Ožji izbor bom prepustila poslušalcem, med njimi bodo tudi otroci, zato se izbrala tudi besedila, ki jih je Kosovel napisal za otroke.
Lokacija: naključna
Današnja družbena situacija se zdi kot napoved apokalipse.

In otroci? Prihodnost je prej njihova kot moja...

+++++++++++++

bralec: Simon Macuh
lokacija branja: Šaranovičeva ulica 6b, Celje, stanovanje 1
skype: simon.macuh
teksti:
Bral bom pri sebi doma. Ker živim v večstanovanjski stavbi, bom odprl vrata na hodnik in s tem odkrito povabil stanovalce in obiskovalce, da se mi pridružijo. Skuhali bomo čaj, kavo ter vmes brali. Eno uro bo intenzivnega prebiranja, po iztečenem času pa upam, da se bomo družili še naprej. Družili se bomo tudi s tistimi, ki se nam bodo pridružili preko skypa.

Ker berem doma, sem te dni prešel svoje knjižne police in se odločil brati odlomke iz knjig, ki jih hranim na njih. Tako sem našel par naslovov in vsi so potencialni kandidati za branje na kulturni praznik: Ivan Cankar – Martin Kačur, Simon Gregorčič – Mojo srčno kri škropite, Ivan Tavčar – Visoška kronika, Izbor ljudskih pesmi – Mlada Breda, Janko Kersnik – Ciklamen Agitator, Tristo narodnih in drugih priljubljenih petih pesmi, France Prešeren – Krst pri savici … in še kaj bi se našlo. Naslovov je še veliko, ki niso navedeni, ker je moj dom res poln knjig. Imam jih toliko, da ne bom mogel vseh prebrati v enem življenju. Naslovov je več, ker se mi bo mogoče kdo od obiskovalcev želel pridružiti.

Kaj mi pomeni branje na kulturni praznik?
Brati za kulturni praznik pomeni biti na ta poseben dan pri kulturi in to v tem primeru s knjigami, ki jih imam rad. Še več, brati na kulturni praznik in pri tem narediti kulturni dogodek pomeni sprejeti nase dolžnost, da na ta dan naredim skupaj z drugimi nekaj temu dnevu primernega za razliko od dejstva, ki sem ga spoznal, ko sem sprva planiral brati v avli kakšne kulturne ustanove v Celju, da bo večina kulturnih institucij na obletnico smrti našega največjega pesnika kar lepo zaprtih in bodo tamkajšnji ustvarjalci ostali doma samo zato, ker je praznik kulture dela prosti dan, namesto da bi mesto napolnili z duhom kulture in čas ustavili s poetično silo umetnosti. To bomo mi naredili tokrat doma. To lahko naredi vsakdo doma. Vsaj to.

+++++++++++++++++

bralka: Jasmina Založnik
lokacija branja: v skladu s trendom mobilnosti na avtocesti nekje v bližini Benetk približujoč se Sloveniji
tekst:
Gilles Deleuze: Nietzsche in filozofija. Ljubljana, Krtina: 2011; Prvo
poglavje: Tragično. Esej 2.: Smisel (str. 15 – 19) Tretje poglavje:
Kritika. Esej 13.: Mišljenje in življenje (str. 130-132) Tretje
poglavje: Kritika. Esej 14.: Umetnost (str. 132-134)

Kaj mi pomeni branje na kulturni praznik?
Branje vpenjam v širše razumevanje Smisla; Mišljenja in življenja. Omenjeno pa povezujem tudi z mislecem, ki je razprl mojo misel in jo osmislil – Gilles Deleuze. Omenjen avtor vpelje pojem ravnina imanence, ki jo opredeli kot podobo, ki si jo misel ustvari o tem, kaj pomeni misliti, uporabljati misel, se znajti v mišljenju. Da bi se znašla v misli kot tudi zato, da bi misel uporabljala, posegam po knjigah številnih filozofov in berem. Hkrati pa tudi ustvarjam, ustvarjam umetnost, ki jo avtor v omenjeni knjigi opredeli kot izumljanje novih možnosti življenja. Omenjeno izkušnjo, navdih misli, ki jih podaja Deleuze tokrat v družbi Nietzscheja, želim deliti. Tokrat, intimno drveč po prostranih cestah Evrope skozi besedo in njen zven prebirajoče knjigo Nietzsche in filozofija. Še enaga pomembnega misleca, ki navdihuje mojo misel. Branje in kulturni prazniki. Lahko tudi. Vendar ne samo.

+++++++++++++++++

bralka: Saška Rakef
lokacija: Brodarjev trg 15, Ljubljana.
skype: marica.rakef
tekst:
Jezni Smrk Sovražim kulturo. + 5 glasov GBWallac3 ukinjanje ministrstva za javno propagando pa je ena prvih stvari, ki jih mora finančno zavedna vlada naredit! + 14 glasov arto77 a veste, kaj so v čebelnjaku troti? no, to je 90 % novodobnih umetnikov. pa ne samo v sloveniji. + 14 glasov thepero Ukinitev ministrstva? To ne bo ukinitev, ampak samo združitev. A da je pa znanost združena z visokim šolstvom, pa vsem ugaja? Znanstveniki in raziskovalci v Sloveniji so sigurno 100x bolj produktivni kot ti kulturniki! + 17 glasov Kobilica-poet Ministrstvo za kulturo je državotvorno ministrstvo. Slovenska kultura je edino zgodovinsko pogojeno dejstvo, ki nas nasproti drugih narodov v Evropi in v svetu razlikuje od drugih narodov (slovenski jezik, slovenska glasba, slovensko narodno izročilo, itd). vsa drugo kar pokrivajo ministrstva - Finančno, gospodarsko, notranje, zunanje, pravosodno, poznajo itak vsi narodi- Ministrstvo za zamejske Slovence in Slovence po svetu pa je res lahko pod okriljem Zunanjega ministrstva. Torej. Sloveski narod je definiran s svojo kulturo, zato je ukinitev ministrstva za kulturo akt samodestrukcije naroda- oziroma samomora na individualni ravni!!! - 4 glasovi ...
Brala bom kritiške zapise slovenske javnosti na prispevek Proti ukinitvi ministrstva za kulturo, nekdanji ministri se oglasijo, objavljene na interaktivnem, multimedijskem portalu MMC, RTV Slovenija. Povezava: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/proti-ukinitvi-ministrstva-za-kulturo-ze-1-400-podpisov-nekdanji-ministri-se-oglasijo/275510#comments

Kaj mi pomeni branje na kulturni praznik?
Slišati kulturo. Videti kulturo. In razmisliti o kulturi.

+++++++++++++

bralka: Aleksandra Saška Gruden
lokacija branja: Cesta na Brdo 10, Ljubljana
skype: aleksandrasaska2
tekst:
Marko Pohlin: Predgovor h Kraynski gramatiki
Anton Tomaž Linhart: Poskus zgodovine krajske in ostalih
dežel južnih slovanov; zbirka Naša beseda, MK, Ljubljana 1970

Kaj mi pomeni branje na kulturni praznik?
Že prva ideja, lansko leto, je bila, da bi performans izvedla 8. februarja. Žal se to ni zgodilo. Uspelo pa je letos in to mi pomeni predvsem nek lasten doprinos k vzdušju kulture. Pomeni mi izpolnitev želje, da prav ta dan, ki je v Sloveniji obeležen kot poseben dan kulture tudi jaz »izpojem« svojo misel (no, tekst, ki ga berem ni moj, pa vendar je izjava moja).

+++++++++++++

bralec: Zoran Srdić Janežič
lokacija branja: ul. Janeza Pavla II. 5, 1000 Ljubljana
skype: berneker
tekst: Matija Čop: SLOVENSKA ABECEDNA VOJSKA - odlomki, iz Kopitar,
Čop, Izbrano delo, zbirka Naša beseda, Ljubljana 1973, ( str. 183)

Kaj mi pomeni branje na kulturni praznik?
Besedilo, ki sem si ga izbral s Čopove strani zagovarja slovenski jezik oziroma njegov pravopis kot ga bolj ali manj poznamo danes. Če bi bilo v zgodovini drugače bi imeli danes na slovenski tipkovnici nekih sedem črk več in verjetno bi bil kulturni dan kateri drugi dan v letu ali pa ga sploh ne bi bilo. Brati na kulturni praznik mi osebno pomeni prelistati misli iz preteklosti, trenutke takrat žive in napredne misli.

JAVNA BRANJA 2

nedelja, 30. oktober 2011 ob 18.00
Andreja Džakušič, Petra Kapš, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdič Janežič, Simon Macuh

- dvorec Dornava
- promenada v Tivoliju, Ljubljana
- pred spomenikom Primoža Trubarja v Ljubljani
- tam, kjer v tistem hipu bom
- Savinjsko nabrežje v Celju

skupina (zaenkrat šestih/petih) umetnikov smo se odločili, da priredimo enourni performans branja v nekaj mestih po Sloveniji (MB, LJ, CE). Performans, ki je doživel svojo prvo različico 16. septembra, sedaj nadaljujemo. V svoj govorni performans želimo vsak po svojem izboru vključiti tako formo izvedbe kot vsebino, ki jo predstavljajo individualno odbrani teksti, ki se na nek način povezujejo s to formo. Naš namen je nekomercialen.

bralka: Petra Kapš
tekst: Marko Košnik: Preizkušanje estetskih okvirov pri operaciji naključja na področju digitalnega, v: -OR- premene umetnosti, Poetični nastavki korespondence z orakljem, Petra Kapš, Maribor; Zavod Celeia Celje, 2010, str. 30-38
lokacija branja: dvorec Dornava - po ravni osi od vhodnega portala, skoz vežo dvorca in zadnja vrata ter naprej skoz štiri sledeče prehodne portale čez gozd do kanala rečice Pesnica in nazaj.

Zakaj sem se odločil(a), da berem izbrani tekst?
Pri drugi variaciji branja v živo Prisluškovanje Evridiki je za izbor teksta odločilna pot, po kateri ga bom prebirala. Ta s svojimi šestimi portalnimi prehodi in enim običajnejšim skoz vrtno ograjo korespondira s tremi oddajami 'Inštitut Egon March predstavlja', v času katerih ga je v treh delih med decembrom 1993 in februarjem 1994 na Radiu Študent prebiral avtor sam. Na kamnitih podstavkih ob bralni poti so pred časom stali kipi mislecev: Hipokrat, Seneka, Homer, Aristotel, Teofrast, Diogen. Ob vodnjaku pa dvanajst pritlikavcev. Modrost in norost v ukrivljeni liniji prečita lokacijo, pot pa ob kamniti upodobitvi Roga obilja vodi ravno naprej skoz stari gozd, dokler je ne prekine rečni kanal. Za branje bom uporabila naglavno svetilko, saj je ta čas (Morane) mrak že zelo gost.

bralka: Aleksandra Saška Gruden
besedilo: Mladen Dolar, O glasu, Analecta, Ljubljana 2003
lokacija branja: promenada v Tivoliju, Ljubljana

Zakaj sem se odločila, da berem izbrano besedilo?
Prvo javno branje mi je prineslo določeno iskušnjo, tokrat berem isti tekst ponovno vendar z novim pemislekom in drugačnim pristopom, s čimer želim dobiti novo izkušnjo branja. Obenem mi je tekst blizu ker govori o tem kar želim izpostaviti s performansi: o glasu, ki je odziv razuma in kritike, ki ga na en način drugi slišijo, lahko pa tudi ne, če ni prav uporabljen.

Bralec: Zoran Srdić Janežič
besedilo: Anton Aškerc: Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne?; 1905, Ljubljana
lokacija branja: pred spomenikom Primoža Trubarja v Ljubljani (ob Prešernovi ulici)

Zakaj sem se odločil, da berem izbrano besedilo?
Za branje na predvečer praznika se mi je zdelo primerno poiskati povezavo med dejstvom, da lahko zaradi nekaterih protestantskih mislecev sploh beremo v slovenščini. Brez njih bi lahko ta spomenik pozneje postavili drugi misleci ali pa tudi ne. Drug del povezave je tudi razlog zakaj sem si izbral to besedilo: možno potvarjanje zgodovine. V današnjem času se še vedno nadaljuje kulturni boj, ki traja že od začetka 19. stoletja in se danes kaže v izbiri imen za ulice, spomin na katere osebnosti naj se izbriše in katera imena naj se uporabi. Morda zato besedilo Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne?

bralka: Andreja Džakušič
besedilo: Mladen Dolar: O GLASU, Analecta, Ljubljana 2003
lokacija branja: v nedeljo, 30. oktobra 2011 ob 18. uri bom na plano potegnila knjigo in jo začela na glas prebirati tam, kjer v tistem hipu bom.

Zakaj sem se odločila, da berem izbrano besedilo?
Glas se nam zdi samoumeven. Da bi prebudila zavedanje o glasu pri sebi in poslušalcih, bom prebirala besedilo, ki le tega tematizira. Pri svojem delu velikokrat uporabljam glas, bodisi kot govor, petje ali celo eksperimentiranje z njim.

bralec: Simon Macuh
besedilo: nadaljujem z branjem Dolarjeve Prozopopeje
lokacija branja: Savinjsko nabrežje v Celju - po sprehajalni poti ob drevoredu vzdolž Savinje

Zakaj sem se odločil da berem izbrano besedilo?
Branje, medtem ko hodim gor in dol po pešpoti ob drevoredu, ustvarja dialog s strukturo vsakega napisanega besedila in situacijo, ki jo ponuja tokrat izbrani prostor: kakor tečejo besede, stavki, misli v knjigi, tako bo pri branju mimo mene počasi tekla reka, nizala se bodo drevesa vzdolž drevoreda, verjetno pa bo tudi veliko mimoidočih sprehajalcev. Vsem tem poslušalcem bom za hip posodil svoj glas za del sporočila iz knjige.

JAVNA BRANJA 1

Skupina umetnikov ( Andreja Džakušič, Petra Kapš, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdič Janžič, Simon Macuh, Miha(son:DA) prireja enourni performance branja, istočasno, v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novi Gorici.Teksti so individualno izbrani.
vljudno povabljeni na performans

Andreja Džakušič, Petra Kapš, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdič Janežič, Simon Macuh, Miha(son:DA)

v petek, 16. 9. 2011, od 16.00 do 17.00

- pred Mestno galerijo Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica
- na hrastu 450 korakov severno od točke, kjer je nekoč stal grad, kasneje kamnita piramida, danes pa kapela sv. Marije na Piramidi, griču v Mariboru / 4634'15.54"N / 1539'8.55"E
- pred galerijo Kresija, Stritarjeva 6, Ljubljana
- pred galerijo ŠKUC, Ljubljana
- pred Mestnim kinom Metropol, Stanetova 15, 3000 Celje
- ob Petri Kapš na 4634'15.54"N in 1539'8.55"E

skupina (zaenkrat šestih) umetnikov smo se odločili, da priredimo enourni performans branja v nekaj mestih po Sloveniji (MB, LJ, CE, NG). Zaenkrat naj bi bil to enkraten poskus, ki bi mogoče kasneje prerasel še v kakšnega. V svoj govorni performans želimo vsak po svojem izboru vključiti tako formo izvedbe kot vsebino, ki jo predstavljajo individualno odbrani teksti, ki se na nek način povezujejo s to formo. Naš namen je nekomercialen.

bralka: ANDREJA DŽAKUŠIČ
tekst: Mladen Dolar: O GLASU, Analecta, Ljubljana 2003
lokacija branja: pred Mestno galerijo Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica

bralka: PETRA KAPŠ
tekst: Petra Kapš *, knjižica -OR- DOTIK (verzija 1, 23. september 2010, 3:09), v: -ORpremene umetnosti, Poetični nastavki korespondence z orakljem, Petra Kapš, Maribor; Zavod Celeia, Celje, 2010
(* in stavki avtorjev in knjig: Frances A. Yates, Alja Adam, Gilles Deleuze, Jorge Luis Borges, Eric L. Santner, Georges Perec, Pascal Quignard, Peter Sloterdijk, Michel Foucault, Clarissa Pinkola Estés, I ching ..., Mladen Dolar, Lie Zi)
lokacija branja: na hrastu 450 korakov severno od točke, kjer je nekoč stal grad, kasneje kamnita piramida, danes pa kapela sv. Marije na Piramidi, griču v Mariboru / 4634'15.54"N / 1539'8.55"E

bralka: ALEKSANDRA SAŠKA GRUDEN
tekst: Mladen Dolar: O GLASU, Analecta, Ljubljana 2003
prostor: pred galerijo Kresija v Ljubljani

bralec: ZORAN SRDIČ JANEŽIČ
tekst: Milan Butina: OPIČJE SLIKARSTVO IN ABSTRAKTNA UMETNOST, Sodobnost (1963-), letnik 14, št. 7
prostor: pred galerijo ŠKUC

bralec: SIMON MACUH
tekst: Mladen Dolar: Prozopopeja, Analecta, Ljubljana 2006
lokacija branja: pred Mestnim kinom Metropol, Stanetova 15, 3000 Celje

posnet bralec: miha(son:DA)
datum predvajanja: 16.9.2011 ob 16:00
tekst: Petra Kapš, knjižica -OR- DOTIK (verzija 1, 23. september
2010, 3:09), v: -OR- premene umetnosti, Poetični nastavki
korespondence z orakljem, Petra Kapš, Maribor; Zavod Celeia, Celje,
2010
lokacija predvajanja: ob Petri Kapš na 4634'15.54"N in 1539'8.55"E

ANDREJA DŽAKUŠIČ
"Zakaj sem se odločila za branje?"
V zadnjem času se v glavnem izražam skozi performans, delujem predvsem v javnem prostoru in za to svojo prekso uporabljam glas, bodisi kot govor, petje ali celo eksperimentiranje z njim. Glas se zdi v življenju samoumeven.
Izbor besedila O GLASU se mi je v konkretni situacij zdel logičen.

PETRA KAPŠ
"Zakaj sem se odločila za branje?"
Z branjem v živo, ki ga naslavljam s Prisluškovanje Evridiki, bom pričela na lokaciji, kjer sem pred letom dni pridobila prvo verzijo knjižice -OR- DOTIK, le da se bom ob priložnosti branja izpod trojnega drevesa namestila na hrast. Včasih so ljudje več prepevali kot govorili, danes se zdi, da je zelo priljubljeno poslušanje. Ampak kaj slišimo, ko se nam zdi, da poslušamo glasove in šume, ko naj bi prepoznavali besede in občutili zvenenje skoz naše organizme? Prisluškovanje je v bližini vdiha, govorjenje izdiha.

ALEKSANDRA SAŠKA GRUDEN
"Zakaj sem se odločila za branje?"
Že nekaj časa pripravljam performanse, v katere vključujem branje tekstov (skupaj z Natašo Skušek). Ta način izražanja mi je blizu, ker tudi sicer rada berem, in ker imam občutek, da tako dosežem širok krog občinstva (tudi takega, ki ne hodi v galerije in nima stika z umetnostjo). Lani se je zaradi osebne izkušnje v meni prebudila želja, da nekaj naredim, da sporočim svoje nezadovoljstvo. Za to se mi je zdel najprimernejši način branje tekstov slovenskih razmišljujočih ljudi, kritična misel slovenskih filozofov, sociologov, intelektualcev.

ZORAN SRDIČ JANEŽIČ
"Zakaj sem se odločil za branje"
Namen samih bralnih performansov je reflektirati določeno idejno polje v slovenskem polju delujočih avtorjev - od sočasnih ter tudi takih, ki so že del bližnje ali daljne preteklosti. Branje naj bi vzpostavljalo refleksivno točko niti ne toliko do vsebine - ter npr. s tem neposredno povezane določene ideologije, ki ji posamezen avtor pripada - kot do samega občutenja zavedanja duha misli oziroma občutka ideje, ki je posameznega avtorja v določenem delu obremenjevala. Ne predstavljam si, da bi bralni performans bil bolj uspešen od tega, da vsak posameznik vzame besedilo v roke in ga prebere. Bralni performans niti ne pojasnjuje vsebine branega, je samo branje pri čemer je to moteno s šumi. Akt branja je dramatizirano polje v katerem se mora najti mimoidoči pohajalec in se v njem na tak ali drugačen način izgubiti.

SIMON MACUH
"Zakaj sem se odločil za branje?"
Ker me že nekaj časa zanima komunikacija z ljudmi in govor kot medij ali celo material za delo.
Če sebe kot umetnika v tem smislu vidim kot "govorečega kiparja", potem je performans,
''happening'' ali intervencija v javnem prostoru poskus vzpostavitve socialne skulpture v nekem
danem prostoru in kontekstu. Tudi tokratno branje z lahkoto povezujem s to prakso, s katero se v različnih variacijah preizkušam kadar se le da. Ta medij/material mi je všeč, ker je priročen.

miha(son:DA)
"Zakaj sem se odločil za branje?"
Zakaj za posneto mleto? Zakaj za ta tekst?
Zakaj za kremšnito? Zakaj z njo? In zakaj za humus? Zakaj za rdeče kolo?
Zakaj za tisti film in ne video? Zakaj za umetnost in tudi znanost? Zakaj
za interdisciplinarnost in ne transmedialnost? Zakaj zate in ne zanj?
Zakaj tako? Takrat? Zakaj potem? Čemu? Zakaj že?